/ STA Misli: 19. avgust 2018 /
V sklopu Cankarjevega leta je nastal dokumentarni film Tisoč ur bridkosti za eno uro veselja – Ivan Cankar. Film o Ivanu Cankarju v režiji Dušana Moravca pred gledalca prikliče pisatelja, njegovo delo ter osebne in zgodovinske okoliščine, zaradi katerih je bil, kar je bil: izjemen literat, kritičen intelektualec in mestoma zelo težavna osebnost.
Scenarij za Tisoč ur bridkosti za eno uro veselja – Ivan Cankar je napisal Matjaž Pikalo, ki v posameznih odsekih filma tudi odigra Cankarja. Sinopsis filma sledi tako Cankarju kot njegovemu liku, Kurentu. “Cankar že za življenja velja za vrhunskega umetnika, kar je tudi Kurent – kadarkoli se oglasi njun genij, so ljudje očarani. Pa tudi zgroženi, sploh, ko se streznijo. Kurentova usoda, usoda umetnika nasploh – preganjanega, zaničevanega, nerazumljenega, podobno, kot je to danes -, preganja Cankarja vse življenje,” med drugim piše v sinopsisu, ki ohranja tudi aktualno družbenokritično plat. Kurenta v filmu interpretira Jurij Souček.
Zgodbo o Cankarjevem življenju in delu med drugim pripovedujejo akademik France Bernik, publicistka Alenka Puhar, zgodovinarki Manca G. Renko in Mateja Ratej, literarni zgodovinar Miran Hladnik in jezikoslovec Marko Stabej. Svojo teorijo Cankarjeve smrti, političnega umora, v filmu predstavi ljubiteljski zgodovinar Dimitrij Kebe. Poznavalci njegovega življenja in dela Cankarja predstavijo tudi kritično. Film torej ni zgolj samospev. Manca G. Renko tako med drugim pove, da je bil Cankar borec, a da “se je hitro navdušil in hitro upehal”.
